Slovensko English Deutsch
Iščete zanesljiv računovodski servis? Iščete zanesljiv računovodski servis?
Izpolnite povpraševanje in počakajte na ponudbe! Izpolnite povpraševanje in počakajte na ponudbe
Oddaj
povpraševanje

STROKOVNA MNENJA RAČUNOVODSKI SERVISI.ORG


Področje: DDV

(1) Prejem računa iz Združenih arabskih emiratov
Ukvarjamo se s finančnim svetovanjem. Prejeli smo račun za storitev iz Združenih arabskih emiratov. Ali smo dolžni opraviti samoobdavčitev po 25. členu zakona? Ali moramo tudi obračunati davek od dohodka z obrazcem ODO-1?

Vaša družba se ukvarja s finančnim svetovanjem in ste zavezanec, identificiran za namene DDV. Prejeli ste račun od družbe Braandco FZE iz Združenih arabskih emiratov za sodelovanje pri skrbnem pregledu slovenske družbe. Družba Braandco FZE vam je opravila storitev, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1.

Samoobdavčitev opravite, če je storitev opravil davčni zavezanec. V skladu s 5. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na to, da je družba Braandco FZE sodelovala pri izvedbi skrbnega pregleda, domnevamo, da gre za davčnega zavezanca, saj opravlja ekonomsko dejavnost. Zato je pravilno, da po računu te družbe opravite samoobdavčitev.

ZDDPO-2 v 70. členu določa, da je treba plačati davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji tudi od plačil za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijskih in pravnih storitev, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah (razen držav članic EU), v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona. Domnevamo, da plačilo, ki ga boste izvedli, spada med navedena plačila (morda kot plačilo za storitve svetovanja ali za pravne storitve). Vendar pa se davčni odtegljaj obračuna, če sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1. plačila so opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah (razen držav članic EU), v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka, in
2. država je objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2. V primeru Združenih arabskih emiratov je prvi pogoj izpolnjen, saj je v tej državi stopnja obdavčitve dobička 0 (družba Braandco FZE je celo locirana v prosti coni), vendar ni izpolnjen drugi pogoj, saj Združeni arabski emirati niso navedeni na spisku držav, v katerih je stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in ki je dostopen na spletni strani KLIKNI TUKAJ.

Ker oba pogoja nista izpolnjena hkrati, pri plačilu računa, ki ste ga prejeli od družbe Braandco FZE, niste dolžni obračunati in plačati davčnega odtegljaja po 15-odstotni stopnji. Predložitev obračuna davčnega odtegljaja ODO-1 tako ni obvezna.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
  • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.
  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

(2) Dokazila o vračilu blaga
Kot zavezanec za DDV prodamo prek spleta:
1. izdelek fizični osebi v EU, zaračunamo DDV in pri računu namesto dobavnice shranimo potrdilo o dostavi paketa. Zgodi pa se, da kupec blago vrne, za kar mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila za vračilo blaga, ker zmanjšamo obveznost za DDV?
2. izdelek zavezancu za DDV v EU zaračunamo brez DDV in pri računu shranimo potrdilo o dostavi paketa, s čimer dokazujemo, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije in bilo dostavljeno v EU. Če kupec blago vrne, mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila o vračilu blaga?
3. izdelek fizični ali pravni osebi zunaj EU, pri čemer ne zaračunamo DDV, ker za vrednosti pod 1000 evrov razpolagamo s poštnim obrazcem 72, za večje vrednosti pa z EUL kot dokazilom, da je bilo blago prodano izven EU. Če kupec blago vrne, mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila za vračilo blaga?

Prek spleta prodajate izdelke kupcem, ki so fizične osebe ali pravne osebe iz EU ali zunaj EU. Na nekaterih računih obračunate DDV, na nekaterih pa ne, odvisno od tega, kdo je kupec in iz katere države je.

Če izdelke prodate fizičnim osebam iz EU, od dobave obračunate DDV, kar je pravilno. Če vam kupec izdelek vrne, mu izdate dobropis, ki je podlaga za zmanjšanje izstopnega DDV. Ob preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova v skladu z 2. odstavkom 39. člena ZDDV-1 ustrezno zmanjša. Po isti določbi davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka DDV. V vašem primeru kupci nimajo pravice do odbitka DDV, zato bi lahko rekli, da pisno obvestilo za zmanjšanje izstopnega DDV ni nujno. ZDDV-1 nikjer ne določa, kako mora ravnati davčni zavezanec, ki želi zmanjšati izstopni DDV zaradi vračila blaga, če je bilo blago prodano osebi, ki nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Vsebuje pa ustrezno določbo PZDDV v 3. odstavku 41. člena: »Če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.«

Ob dobavi razpolagate s potrdilom o dostavi paketa. Ko pa kupec blago vrne, mu izdate dobropis. Pravilno je, da zmanjšate izstopni DDV na podlagi dobropisa. V skladu z omenjeno določbo PZDDV morate razpolagati tudi z ustreznim dokumentom, ki dokazuje odpoved dobave, kar je po naši oceni dokazilo o vračilu blaga. Menimo, da bi bil v nekaterih primerih tak dokument lahko tudi dobropis. Hkrati morate dokazati, da je bila kupnina vrnjena ali njeno plačilo odpuščeno. Predlagamo tako, da poleg dobropisa razpolagate z dokazilom, da je bilo blago vrnjeno (to bi lahko dokazovali s prevzemom blaga v vaše skladišče, iz katerega mora biti razvidno, da se vsebinsko nanaša na vračilo blaga) in da kupec še ni poravnal računa ali da ste mu plačilo vrnili. Če bi kupcu vrnili kupnino (za kar bi dokazilo imeli), ne bi pa imeli dokazila o vračilu oziroma prejemu blaga, bi lahko DURS ocenil, da ste blago dobavili brezplačno. Od brezplačne dobave pa je treba DDV obračunati. Torej potrdilo o vračilu blaga po našem mnenju potrebujete. Če je kupec davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi EU, DDV na računu ne obračunate, ker opravite oproščeno dobavo blaga znotraj EU, kar je pravilno. Če je izdelek vrnjen, izdate dobropis, po katerem zmanjšujete oproščeno dobavo blaga znotraj EU in torej ne zmanjšujete obračunanega DDV. Menimo, da morate kljub temu tudi v tem primeru razpolagati z nekim dokazilom o vračilu blaga, tako da je jasno, zakaj ste določeno dobavo blaga v EU stornirali.

V primeru izvoza izdelkov kupcem izven EU, pri čemer razpolagate s potrdilom o izvozu (bodisi EUL bodisi poštni obrazec 72), DDV prav tako ne obračunate, saj opravite oproščeno dobavo blaga, kar je pravilno. Če vam kupci izdelke vrnejo, je pravilno, da izdate dobropis, pri čemer tudi na podlagi tega dobropisa ne zmanjšujete izstopnega DDV, saj izstopni DDV ni bil nikoli obračunan. Dodatno ste nam poslali dokumente, s katerimi razpolagate v primeru vračila blaga iz tretje države:

1. Reverz št. RV-00003-14, s katerim ste poslali blago kupcu iz Švice. Pošiljko je spremljal obrazec Pošte Slovenija, št. 72.
2. Potrdilo o oddaji pošiljke, ko odpošljete paket, ki se sklicuje na številko reverza iz prejšnje točke.
3. Dokument ›Zolldeklaration CN23‹, ki ga prejmete skupaj s paketom ob vračilu blaga, na katerem je označeno, da gre za vrnjeno blago.
4. Obvestilo o prispeli paketni pošiljki, ki ga izpolnite in vrnete Pošti Slovenija skupaj z obrazcem št. 72 in ki se sklicuje na številko dokumenta ›Zolldeklaration CN23‹. Na podlagi izpolnjenega obvestila Pošta Slovenije ocarini blago in vam ga dostavi.

Po vaših informacijah bi bila dokumentacija enaka, tudi če bi pri pošiljanju pod točko 1. blago spremljala faktura.
Če vam torej blago vrne kupec iz tretje države, za tako vrnjeno blago razpolagate s prej navedenimi dokumenti.
Menimo, da morate v obračunu DDV poročati tudi vračilo predhodno izvoženega blaga. Podlaga za evidentiranje vračila blaga je dokument, po katerem ste poročali izvoz blaga (EUL ali poštni obrazec št. 72 – da ›stornirate‹ točno tisto vrednost, ki ste jo poročali ob dobavi), skupaj z dokumenti, ki ste jih prejeli ob vračilu blaga.
Po našem mnenju morate tako za vsako vračilo blaga razpolagati (oziroma jih morate shraniti) tudi z dokumenti, kot ste nam jih poslali.
Predpostavili smo, da reverz spremlja blago, ki ga prodate in odpošljete kupcu. Če bi namreč reverz spremljal blago, ki se začasno odpošlje kupcu in za katero se torej vnaprej ve, da bo vrnjeno, bi morali na carini izpeljati postopek začasnega izvoza, ki pa se za namene DDV ne poroča. V tem primeru se tudi vračilo blaga za namene DDV ne bi poročalo.
Naj opozorimo še, da je na dobropisu treba v skladu s 6. točko 2. odstavka 83. člena ZDDV-1 navesti jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene. Zato predlagamo, da na dobropisu navedete, da se izdaja zaradi vračila blaga in da z namenom, da dokažete, da je bilo blago res vrnjeno in da lahko zmanjšate vrednost opravljenih dobav, hkrati razpolagate še z drugimi ustreznimi dokazili (s tistimi, ki ste nam ji poslali kot primer).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A.
  • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

(3) Račun slovenske družbe s slovaško identifikacijsko številko za DDV
V zvezi s slovensko družbo, ki ima tujo številko za DDV, sprašujemo, ali je to pravilno in kako poknjižimo v DDV-O.

Dobavitelj (družba s sedežem v Sloveniji) vam je izdala račun pod svojo slovaško identifikacijsko številko za DDV. Od dobavitelja ste prejeli naslednjo obrazložitev glede na računu navedene številke: »Na računu št. 8754000045 je davčna številka pravilna. Za vse lokacije, od koder dobavljamo po pogojih FCA, smo odprli tamkajšnjo davčno številko, in v tem primeru je to naša davčna številka. Za dobave v vašem primeru iz drugega skladišča, od koder imate pariteto CIP, pa bo na računu naša slovenska davčna številka.«

Pri določanju pravilne obdavčitve dobave blaga z DDV je ključnega pomena, kako se v skladu z določbami ZDDV-1 za posamezno dobavo blaga določi kraj dobave blaga. Kraj posamezne dobave blaga je odvisen od tega, ali se blago ob dobavi prevaža ali ne, in kje prevoz poteka (kje se prevoz začne in konča).

ZDDV-1 v 1. odstavku 20. člena določa, da kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. Kraj dobave blaga, ki se odpošlje iz Slovaške v Slovenijo, je torej na Slovaškem. Ker vaš dobavitelj opravi tako dobavo, katere kraj je na Slovaškem, je moral pridobiti slovaško identifikacijsko številko za DDV. Dobavitelj pod to številko opravi in ustrezno poroča v skladu s slovaškimi predpisi s področja DDV dobavo blaga znotraj EU (dobavo kupcu s slovensko identifikacijsko številko za DDV). Dobave blaga znotraj EU so oproščene plačila DDV, zaradi česar dobavitelj na računu ni obračunal slovaškega DDV. Na računu sicer ni navedena klavzula oziroma določba slovaške zakonodaje, po kateri DDV ni obračunan, vendar menimo, da to za vas ni ključnega pomena.

Račun, ki ste ga prejeli, je glede na pot blaga tako pravilen. V vaših evidencah DDV ga upoštevate kot račun za pridobitev blaga znotraj EU, pri čemer morate kot dobaviteljevo identifikacijsko številko za DDV obvezno navesti dobaviteljevo slovaško identifikacijsko številko za DDV. Račun vpišete v obračun DDV z naslednjimi vrednostmi:

  • polje 32 – neto vrednost po računu;
  • polje 23 – izstopni DDV od pridobitev blaga znotraj EU;
  • polje 41 – odbitni vstopni DDV.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

(4) Dobava orodja na ozemlju Nemčije
Naše podjetje (davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji) za avstrijskega davčnega zavezanca naroča izdelavo orodja nemškemu davčnemu zavezancu. Orodje bo ostalo pri nemškem davčnem zavezancu, ki bo z njim izdeloval plastične kose. Te kose bo dobavil našemu podjetju. Mi bomo te kose vgradili v svoje izdelke, ki jih bomo prodali avstrijskemu davčnemu zavezancu.
Zanima nas, kako poteka obračun DDV na računu za orodje, ki ga izda:

  • nemško podjetje, ki nam bo zaračunalo izdelavo orodja (z DDV ali brez njega);
  • naše podjetje, ki bo izstavilo račun avstrijskemu kupcu (z DDV ali brez njega).

Ali glede orodij obstaja kakšna posebnost oziroma ali se moramo identificirati za namene DDV v Nemčiji?

Najprej naj navedemo, da se izdelava orodja šteje kot dobava blaga, in ne kot opravljanje storitev, saj ne gre za popravilo že obstoječega orodja, temveč za izdelavo povsem novega orodja, katerega lastnik bo na koncu postalo avstrijsko podjetje.

Glede na opisano situacijo bosta z orodjem, ki ga bo izdelalo nemško podjetje, opravljeni dve dobavi blaga. Prva je dobava orodja, ki jo opravi nemško podjetje vašemu, druga dobava pa je tista, ki jo opravi vaše podjetje avstrijskemu.

Zakonodajo katere države o DDV je treba upoštevati, ko se izda račun za posamezno dobavo orodja, je odvisno od tega, kje se v skladu z določbami ZDDV-1 določi kraj dobave blaga. Kraj dobave blaga se določi glede na to, ali se blago dobavi brez prevoza ali s prevozom.

Navedli ste, da bo to orodje, potem ko ga bo nemško podjetje izdelalo, ostalo pri njem, saj bo isto nemško podjetje s tem orodjem izdelovalo plastične kose. Ob dobavi orodja, ki vam jo bo opravilo nemško podjetje, orodje tako ne bo odposlano ali odpeljano, zaradi česar morate upoštevati določbo iz 19. člena ZDDV-1: Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga. Ker se orodje ob dobavi nahaja v Nemčiji, je kraj te dobave Nemčija, kar pomeni, da je treba ob tej dobavi obračunati nemški DDV. Nemško podjetje vam bo tako na računu obračunalo nemški DDV, saj orodje ne bo zapustilo ozemlja Nemčije.

Enako določbo morate upoštevati tudi vi, ko izdate račun avstrijskemu podjetju. Ker orodje tudi ob tej drugi dobavi ostane na ozemlju Nemčije, bi morali zelo verjetno tudi vi obračunati nemški DDV oziroma se prej identificirati za namene DDV v Nemčiji. ZDDV-1 ne vključuje posebnih določb glede orodij, nimamo pa podatka o tem, ali obstaja kakšna posebnost v nemški zakonodaji s področja DDV.
Če tudi nemška zakonodaja posebnosti ne določa, opozarjamo, da je pridobitev nemške identifikacijske številke za DDV za vas obvezna zato, da boste lahko dobili nazaj DDV, katerega vam bo zaračunalo nemško podjetje. Obstaja sicer poseben postopek, pri katerem vložite zahtevek za vračilo nemškega DDV (plačanega nemškemu podjetju) prek portala eDavki. Ta zahtevek obravnava nemški davčni organ, ki pa zahtevek za vračilo DDV odobri le ob izpolnitvi določenih pogojev. Eden od njih je ta, da tisti, ki vračilo DDV zahteva, v Nemčiji ni opravil take dobave, zaradi katere bi se moral identificirati za namene DDV v Nemčiji. Kot smo opisali, boste s prodajo orodja avstrijskemu podjetju opravili tako dobavo, zaradi katere bi se morali identificirati za namene DDV v Nemčiji. Ker tako eden od pogojev za vračilo DDV ni izpolnjen, bi nemški davčni organ zelo verjetno vaš zahtevek za vračilo nemškega DDV zavrnil.

Po našem mnenju in ob domnevi, da je nemška zakonodaja o DDV v tem delu identična slovenski, morate najprej pridobiti nemško identifikacijsko številko za DDV. Nemški dobavitelj vam bo izdal račun z nemškim DDV, ki ga boste upoštevali kot vstopni DDV v obračunu DDV, pripravljenem pod nemško identifikacijsko številko za DDV. Na drugi strani boste pod nemško identifikacijsko številko za DDV izdali račun avstrijskemu podjetju z obračunanim nemškim DDV, ki pa bo izkazan v istem obračunu DDV kot izstopni DDV. Ali je davčna obravnava dobav z orodjem resnično taka, bi morali preveriti še z nemškimi davčnimi svetovalci. Če to želite, nam sporočite.
Naj navedemo še, da bi bila situacija drugačna, če bi vaše podjetje ostalo lastnik orodja in ga torej ne bi prodali avstrijskemu podjetju. V tem primeru bi se lahko izognili identifikaciji za namene DDV v Nemčiji.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

Področje: Plače in druga izplačila fizičnim osebam

(5) Poročanje na obrazcih REK
Zanima nas, ali se na obrazec REK poroča strošek letalske karte za zaposleno, za katero bomo strošek kasneje, na podlagi izdane fakture, dobili povrnjenega.

S sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013) se s 1. 1. 2014 na individualnih obrazcih REK pod oznako B06 Povračilo stroškov do uredbe vlade – stroški službene poti poroča o znesku izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
V polje B06 se vpiše vsako izplačilo povračil stroškov službene poti (dokumentirano s potnim nalogom), ki ga delodajalec izplača skladno z določili 4., 5. in 6. člena Uredbe o davčni obravnavi povračili stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vpisujejo se tudi vsa povračila stroškov službene poti, ki jih delodajalec izplača neposredno izvajalcu storitve ali jih delavec plača s poslovno kartico. Izplačila povračil stroškov službene poti se poročajo, ko fizična oseba prejme povračilo teh stroškov, ne glede na to, da jih delodajalcu kasneje v celotnem ali delnem znesku povrne tuja institucija. Dodatna pojasnila DURS-a v zvezi s poročanjem na obrazcih REK najdete na njihovi spletni strani KLIKNI TUKAJ.
Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013).

Področje: Slovenski računovodski standardi

(6) Vodenje porabe potrošenega materiala
Podjetje, ki se ukvarja s servisom gasilne opreme, ima na zalogi veliko drobnega materiala (tesnila, nalepke, varovalke, pogonski plin …), nabavna cena takega materiala je od 1 do 2 evra na kos. Večkrat se kak material pri opravljanju storitve uniči, poškoduje, zato porabimo več tega materiala, kot ga nato dejansko zaračunamo. Na računu je npr. izkazan samo 1 kom tesnila, porabimo pa lahko tudi 2 ali 3. Kako naj pravilno vodimo zalogo takega materiala? Ali ga lahko vodimo kot pomožni material (neposredno na 401), brez vodenja evidenc? Zdaj ta material vodimo oziroma knjižimo kot pomožni material. V zalogi pa imamo gasilnike, cevi za gasilnike, ročnike (torej ves material večje vrednosti) in nato mesečno knjižimo porabo tega materiala. Ali ravnamo pravilno? Ali moramo napisati sklep o načinu vodenja zalog (kaj vodimo pod zalogo in kaj imamo za pomožni material)? Ali se moramo zneskovno opredeliti? Ali je določen znesek, od katerega moramo voditi zalogo materiala?
Kakšno je pravilno vodenje zaloge vsega materiala za tako dejavnost?

Dejavnosti, ki pri opravljanju porabljajo material in uporabljajo orodje, so preveč raznolike, da bi bilo mogoče vse njihove specifike zajeti v enotnih strokovnih pravilih, zato se računovodski predpisi ne ukvarjajo z navodili o tem, kako organizirati računovodstvo. Računovodski predpisi določajo le nekaj splošnih pravil in splošna pravila o vrednotenju postavk ter njihovem izkazovanju v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. O tem, kako se posamezno podjetje organizira, se odloča vsako podjetje samostojno. Tudi dve podjetji z isto dejavnostjo se bosta lahko odločili različno – pač glede na druge specifike delovanja, kar boste razpoznali tudi na koncu našega odgovora ob primerih možnih odločitev.
Pri organiziranju materialnega poslovanja imejte torej v mislih naslednje:

  • material, ki ga vodite v materialnem knjigovodstvu, se začetno pripozna po pravilih iz računovodskih standardov (kalkuliranje nabavne cene);
  • poraba materiala, vódena v materialnem knjigovodstvu, se vrednoti po izbrani metodi (FIFO ali povprečne cene);
  • zaloge na koncu leta se ustrezno slabijo ali odpravijo, če so za to izpolnjeni pogoji iz računovodskih standardov;
  • računovodski predpisi ne zahtevajo vodenja materialnih evidenc, temveč organizacijo poslovnih knjig prepuščajo organizacijam samim;
  • pri organiziranju materialnih evidenc in finančnega knjigovodstva izhajajte iz potreb in zahtev poslovodstva ali lastnikov glede poročanja ter iz potreb obračunavanja morebitnih davkov (npr. za obračun davka na dodano vrednost od določenih vrst porabe zalog – tudi neposlovne, ali dokazovanja upravičenosti višine stroškov porabljenih zalog glede na ustvarjene prihodke)
  • prav tako upoštevajte načelo ekonomičnosti v računovodstvu (stroški evidentiranja morajo biti čim nižji glede na zahtevano kakovost računovodskih informacij, opustiti je treba takšno obdelovanje podatkov, ki ni za nikogar koristno).

Nekaj materiala je gotovo takega, za katerega je smiselno voditi materialno knjigovodstvo, torej evidenco po vrstah in količinah materiala. Če tesnila stanejo nekaj centov, pa najbrž nadrobno vodenje evidenc po količini ne prinese ključnih informacij vam in poslovodstvu za odločanje, temveč kvečjemu vodi v čezmerne stroške vodenja takih evidenc, še posebej, če knjižite porabo 1 tesnila, potem pa porabite še čas za ugotavljanje in usklajevanje, kje sta se porabila še dva kosa.

Kot že sami ugotavljate, bi bilo smiselno razmejiti vrste materiala (in to odločitev zapisati v interne akte podjetja, na primer v sklepe ali, še bolje, v pravilnik o računovodstvu) glede na način evidentiranja. Razmejiti bi torej bilo treba zaloge, za katere boste vodili materialno knjigovodstvo (ki je večje vrednosti, ki se zadržuje na zalogi, ki ima druge pomembne značilnosti, zaradi katerih ga je smotrno voditi prek analitične evidence), in druge vrste materiala, na primer določeni potrošni material, ki se evidentira drugače (npr. tesnila).

Tudi za ta, drugi material so lahko sprejete različne rešitve vodenja. Predstavljamo nekaj primerov, da boste laže razumeli, kako se je mogoče odločati. Če je vaš dobavitelj tesnil v vaši neposredni bližini in jih ne kupujete na zalogo, temveč sproti naročate, tako kot jih potrebujete v delavnici (npr. vedno ena ›odprta škatla‹ v uporabi), bi bila smotrna odločitev, da se za tak potrošni material ne vodi materialno knjigovodstvo, temveč takoj ob nabavi izkažejo stroški (knjiženje neposredno na konto 407). Enako najbrž delate z nabavo kemičnih svinčnikov, ki jih ob nabavi direktno knjižite med stroške materiala (konto 406), in sploh ne pomislite, da bi za zalogo tega materiala vodili količinske evidence ter postopno evidentirali porabo, prav zaradi načela ekonomičnosti v računovodstvu. S tesnili ni nič drugače, tudi ta imajo očitno zanemarljivo vrednost in so tudi glede na druge karakteristike nepomembna, a se vseeno sprašujete, ali njihovo nabavo smete evidentirati neposredno med stroške. V zvezi z evidentiranjem tesnil je možna tudi naslednja situacija: če lahko od dobavitelja sproti naročate in prejemate material, vendar zalog ne kopičite (denimo ena škatla v delavnici in tri škatle za rezervo v skladišču), se lahko prav tako odločite za knjiženje stroškov takoj ob nabavi, na bilančni presečni dan pa le popišete zalogo pomožnega materiala, za to vrednost stornirate porabo in izkažete zalogo (recimo samo za neodprte škatlice). Možno pa je, da tesnila nabavljate npr. iz Kitajske in se zaradi stroška transporta ali drugih nabavnih ugodnosti odločite nabaviti večjo količino tesnil, ki vam bo zadoščala za naslednjega pol leta ali še več. V tem primeru bi bilo mogoče ustrezneje, če daste taka tesnila na zalogo (po škatlicah), ko se škatlica vzame in skladišča in odpre za delavnico, pa se odpiše njena celotna vrednost. Iz teh nekaj primerov, v praksi pa jih je še mnogo, ste lahko razbrali, da se je mogoče odločati zelo različno, poiskati pa je treba optimalno rešitev. Razen golega knjigovodenja in obračunavanja davkov imejte v mislih predvsem potrebe poslovodstva (kako natančne analize želi delati, kalkulirati, optimirati nabavo, skladiščenje, imeti nadzor nad porabo, čezmerno porabo ali odtujitvami in podobno). Predvsem od tega bo tudi odvisno, kako boste razmejili material glede na načine evidentiranja, merilo pa ni nujno samo denar, lahko so tudi druge značilnosti, ki vplivajo na poslovanje. V predpisih ne boste našli zneska, od katerega je obvezno vodenje analitičnega knjigovodstva. Svojo odločitev zapišite v pravilnik o računovodstvu, da bodo pravila igre jasna in stalna, da bo organizacija urejena in da boste laže pojasnjevali računovodsko politiko, če bo to potrebno ob obisku revizorja ali inšpektorja.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.
  • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

(7) Podružnice v tujini
Podjetje je registrirano v Sloveniji. V Nemčiji ima podružnico (ni samostojna pravna oseba), ki se šteje za stalno poslovno enoto v tej državi in bo tudi oddala davčni obračun. Podružnica je ›samostojni poslovni subjekt‹, saj izkazuje lastne prihodke in odhodke. Situacija je taka, da je matična družba v Sloveniji samo na začetku poslovanja ustvarila nekaj prihodkov, zdaj pa se vsi prihodki ustvarijo v Nemčiji. Tako matična družba nima lastnih prihodkov in ji sredstva za poslovanje v Sloveniji v celoti nakazuje podružnica. Vsak mesec matična družba podružnici izda ›obračun/račun‹ za pokrivanje stroškov poslovanja v Sloveniji (PIZ in zdravstveni prispevki za plače, dohodnina, najemnina, telefon …), ki ga v Nemčiji evidentirajo kot odhodek (ali je to pravilno?). Sredstva se nakažejo na transakcijski račun v Slovenijo. Kako pravilno evidentirati ta ›promet/dotacijo‹ v poslovnih knjigah? Ali so to prihodki?

Ali se medsebojni tokovi med sedežem družbe in podružnico izločijo (›konsolidacija‹), ker tu ne gre za pravi pravni promet, ampak interni? Zaposleni so prijavljeni v zavarovanje v Sloveniji. Plače se obračunavajo in izplačujejo v Nemčiji. V Sloveniji se obračunajo in plačajo prispevki. Kako pravilno izpolniti DDPO v Sloveniji? Kaj vključiti pod zaporedno št. 1 in 5? Ali so to samo prihodki in odhodki, ki se nanašajo na poslovanje v Sloveniji (v tem primeru bo izguba), ali so to tudi prihodki in odhodki iz Nemčije?
Kaj vpisati pod zaporedno številko 1.1.? Po pojasnilu davčne uprave (št. 4200-1540/2013-2, z dne 13. 12. 2013) je to dobiček poslovne enote, od katerega bo plačan davek v tujini. Kako v poslovnih knjigah evidentirati plačani znesek davka v tujini?
Ali se v IPI in BS, ki se oddata na AJPES vključijo tudi podatki podružnice?

Kako evidentirajo poslovne dogodke v Nemčiji, je odvisno od nemške zakonodaje in v ta del se s svojim mnenjem ne spuščamo, gotovo pa podružnica, ki jo imate v Nemčiji, je zavezanka za davek, ki je primerljiv našemu davku od dohodkov pravnih oseb, po katerem (in po konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju) se podružnici pripiše dobiček, ki se ji lahko pripiše ali za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila samostojna.
S tega vidika je logično, da če imate v podružnici v tujini zaposlene, za katere se del dajatev plačuje v Sloveniji, se tudi ta del dajatev pripiše stroškom tuje podružnice, saj so povezani s stroški dela te podružnice ter ustvarjanjem prihodkov podružnice.

Za vas, ki vodite podjetje kot celoto, je pomembno to, da je podružnica v tujini del vašega podjetja in da torej vse poslovne dogodke pri podružnici vnesete tudi v knjige sedeža podjetja. Najlaže si to predstavljate tako, kot da bi šlo za en oddelek, ki pa je slučajno v drugi državi. Gre tako rekoč za eno podjetje, zato ves promet, ki ga je podružnica v tujini ustvarila s tretjimi osebami (kupci, dobavitelji, nemško državo …), prav tako vključite v svoje poslovne knjige (po SRS 22.13) kot tudi računovodske izkaze. ›Interni promet‹ izločite oziroma obravnavate enako kot promet med različnimi oddelki ali skladišči (npr. premik zalog iz skladišča v Sloveniji v skladišče v Nemčijo evidentirate kot medskladiščni prenos, in ne kot prodajo v Sloveniji in nakup v Nemčiji). Prenos denarja iz nemškega bančnega računa na slovenskega knjižite kot prenos sredstev med računi (iz enega konta skupine 11 na drug analitični konto skupine 11), ne glede na to, kaj je podlaga za ta prenos sredstev med računi, torej tiste specifikacije stroškov za pokrivanje stroškov v Sloveniji ne knjižite, saj ste stroške že knjižili ob njihovem nastanku. Če ste v Nemčiji zgolj izplačali plače, prispevke pa v Sloveniji, torej v zvezi s stroški dela knjižite le še izplačila v Nemčiji (torej neto plače in najbrž dohodnino), saj ste prispevke že knjižili ob obračunu in plačilu. Nekako si morate zagotoviti podatke, na podlagi katerih knjižite, da ne bo prišlo do podvajanja stroškov in podvajanja obveznosti. Prav bi vam prišla specifikacija stroškov ali njihova bruto bilanca brez vključenih stroškov in prihodkov iz Slovenije ali drugi izpisi iz poslovnih knjig (najmanj letni) ali pa kar kopija originalne dokumentacije, pa knjiženje v svoje knjige izvedete še sami (kopije njihovih prejetih računov, obračunov plač, izpiskov bančnega računa ipd.). Skratka, zagotovite si take izpise in evidence, da stroški in prihodki ne bodo upoštevani dvojno (npr. prispevkov, ki ste jih obračunali in plačali v Sloveniji ter knjižili v stroške v Sloveniji, pa jih je podružnica v Nemčiji vključila v svoje knjige, ne smete ob prenosu knjig iz Nemčije knjižiti še enkrat).
V obračunu DDPO pod zaporedno številko 1 in 5 boste vključili vse prihodke oziroma stroške, kot jih imate knjižene na sedežu družbe (vključno s prihodki in stroški, ki so nastali pri podružnici). Podatek pod zaporedno številko 1.1 je informativne narave in se vanj vpisuje dobiček, od katerega je bil plačan davek v Nemčiji. V Nemčiji plačani davek se vpiše pod zaporedno številko 18. Znesek davka, ki je bil plačan v tujini, se lahko uveljavlja v zaporedni številki 18 za znižanje davčne obveznosti v Sloveniji pod zaporedno številko 17 po posebni metodologiji, ki je lepo razložena v metodoloških navodilih za izpolnjevanje priloge 10 k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki je prav tako obvezna.
Predlagamo, da davek, plačan v tujini, knjižite v dobro konta 11 in v breme konta 161. Tisti del davka, plačanega v tujini, ki ga boste lahko uveljavljali v slovenskem davčnem obračunu pod zaporedno številko 18, pustite na kontu 161 oziroma ga pokrivate pri zapiranju razreda skupine 81, za tisti del v tujini plačanega davka, ki ga ne boste mogli uveljavljati kot odbitek v Sloveniji, pa zmanjšate čisti dobiček (prenesete iz konta 161 na zmanjšanje konta 815).
Upamo, da smo vaše vprašanje razumeli pravilno. Če je dejansko stanje drugačno, nas prosimo obvestite, da mnenje uskladimo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.
  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.
  • Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 109/2013.

(8) Amortizacija licence
Smo pravna oseba, med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi imamo knjiženo premoženjsko pravico (licenca), program, ki je bil pridobljen leta 2006. Ker ob pridobitvi ni bilo mogoče določiti dobe koristnosti, se sredstvo ni amortiziralo do leta 2013. Zdaj se je doba koristnosti določila in se je amortizacija obračunala za leto 2013. Knjižena je med tekoče stroške amortizacije, amortizacija za obdobje 2006–2012 (16.800 €, bistvena napaka) pa se je knjižila v dobro popravka vrednosti in breme popravka prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let. Zanima nas, ali je knjižba pravilna za obračunano amortizacijo iz prejšnjih let. Ali bi morala biti knjižena na izredne odhodke tekočega leta?

Izredni odhodki ne obstajajo, odkar smo uvedli SRS 2006. Prav tako ne obstajajo odhodki iz preteklih let. Vsi odhodki so bodisi odhodki tekočega poslovnega leta bodisi popravek bistvene napake. Da bi knjižili popravek amortizacije na druge odhodke (skupina 75), prav tako ni ustrezno.
Če niste imeli dovolj informacij ali niste znali določiti dobe koristnosti in ste amortizacijsko stopnjo določili na podlagi ocenjene najkrajše dobe koristnosti izmed pričakovanega pravnega trajanja pravice, ekonomskega staranja ali drugih omejitev uporabe, je treba napako seveda popraviti. Amortizacija za tekoče leto se izkaže med tekočimi stroški amortizacije, tako kot ste ugotovili že sami. Amortizacija za prejšnja leta pa se izkaže bodisi kot strošek amortizacije (skupina 43), če gre za nepomembne zneske, bodisi kot popravek bistvene napake (skupina 93). Ali je napaka bistvena ali ne, ni odvisno od števila let, na katera se nanaša, temveč od vrednosti te napake. Če gre za pomembne vrednosti, je napaka bistvena (pri tem se ravnajte po Pojasnilu 4 k Uvodu v SRS) in torej zmanjšate preneseni poslovni izid, če gre za nepomembne zneske (recimo v razmerju do celotnih stroškov amortizacije ali celotne vrednosti neopredmetenih sredstev), pa kar med redne stroške.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012
  • Pojasnilo 4 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde (2006) – Bistvenost, Uradni list RS, št. 75/2006.


Področje: Dohodnina

(9) Delo študenta in samostojnega podjetnika z dejanskimi odhodki
Imamo stranko, ki ima odprt s. p., hkrati pa je ta oseba še vedno študent in občasno dela prek študentskega servisa. Vprašanja:
1. Ali pri pripravi obračuna akontacije davka iz dejavnosti upoštevamo samo podatke (prihodke in odhodke, ki jih je imel iz naslova opravljanja dejavnosti), ne upoštevamo pa prihodkov iz naslova opravljanja dela prek študentskega servisa?
2. Ali splošno davčno olajšavo lahko upoštevamo v celoti?
3. Kako je v takem primeru s končnim obračunom dohodnine?

1.
Vštevanje dela prek študentskega servisa v s. p.
V napovedi s. p.-ja (dejavnosti) se upošteva samo tisto, kar vsebinsko predstavlja dejavnost. Pri dejavnosti je pomembno (46. člen ZDoH-2), da gre za neodvisno in samostojno opravljanje dejavnosti. Kar študent, ki je sočasno tudi nosilec s. p.-ja, dela prek študentskega servisa, naj bi bilo večinoma odvisno razmerje in po Zakonu o dohodnini ne spada v dohodek iz dejavnosti. Težava bi nastopila samo, če je narava njegovega dela prek študentskega servisa enaka kakor delo prek s. p.-ja. Če je torej delo prek študentskega servisa odvisno razmerje, se ne vključi v prihodke s. p.-ja. Kriteriji za določitev meje med odvisnim in neodvisnim razmerjem so: od česa je odvisno plačilo za delo (če je samo od ur, je to odvisno razmerje, če je plačilo za opravljen projekt, ne glede na porabo časa, to kaže na neodvisno razmerje); delovna sredstva (če dela na opremi in v prostorih naročnika, to kaže na odvisno razmerje, če uporablja svojo opremo, to kaže na neodvisno razmerje); delovni čas (če je določeno delo od npr. 8. do 16. ure s premakljivim časom prihoda in odhoda +/- 1 ura, to kaže na odvisno delo; če pa se sam odloči, kdaj bo delal, ker mora projekt dokončati, pa to kaže na neodvisno delo); delitev rizikov (običajni ›uslužbenec‹ ne odgovarja npr. odškodninsko – to kaže na odvisno razmerje; če pa je kot izvajalec odgovoren, da nekaj dela in mora odpraviti napake, to kaže na neodvisno razmerje).

Če je narava dela prek študentskega servisa neodvisna, bi bilo treba vnaprej razmisliti, zakaj tega ne zaračunava prek s. p.-ja. Če je narava prek študentekega servisa neodvisna, bi morali teoretično to vključiti v prihodek s. p.-ja. Če je narava dela prek študentskega servisa odvisno delo, potem ni težav in tega ni treba vključiti v napoved s. p.-ja.

2.
Upoštevanje olajšav
Možno je, vendar te osebe potem nobeden izmed staršev ne more upoštevati kot olajšave (podlaga 3. alineja 3. odstavka 115. člena ZDoh-2), ker ta študent opravlja dejavnost. Študent pa zase lahko uveljavlja svojo posebno osebno olajšavo po 3. odstavku 113. člena ZDoh-2, če izpolnjuje pogoje (ima status, starost do 26 let …).

3.
Končni obračun dohodnine v takem primeru
Kot ste navedli, ni ›normiranec‹, to pomeni, da se mu dobiček s. p.-ja všteva v dohodninsko lestvico za letno odmero, kamor se prišteje še zaslužek prek študentskega servisa (oboje se sešteje). Akontacija (za vsakega 15. v mesecu) bo na osnovi podatkov napovedi za s. p., dohodninska odločba s strani DURS za fizično osebo pa bo vsebovala še druge zaslužke in bo iz tega naslova doplačilo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.


Področje: DDPO

(10) Posojilo povezane osebe
V letu 2014 smo prejeli kredit tuje povezane osebe in obresti za ta kredit. Kredit se je nato spremenil v dokapitalizacijo podjetja. Ali moramo v prilogo 15 v obrazcu DDPO (davek od dohodka pravnih oseb) vpisati podatke povezane osebe (16. člen DDPO)?

Če ste prejeli posojilo (konto 273), sklenili posojilno pogodbo, dobili obračun obresti, potem pa se je ta obveznost konvertirala v kapital z naslednjim dejanjem (npr. sklepom družbenika na skupščini, preknjižba s konta 273 na 278), ste poslovali s povezano osebo in o prometu poročate v prilogah k obračunu DDPO.

Če ste prejeli nakazilo denarja kot posojilo, vendar je potem lastnik recimo čez mesec dni ugotovil, da bi ta denar raje namenil za povečanje osnovnega kapitala in storniral posojilno pogodbo, tako da tudi obresti niso bile obračunane, bi tako nakazilo lahko obravnavali kot obveznost do lastnika iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register (konto 278). V tem primeru o poslih med povezanima osebama v prilogah k obračunu DDPO ne poročate. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.
  • Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 109/2013.




Vprašaj strokovnjaka

Vprašajte nas in odgovorili vam bodo naši strokovnjaki. Izpolnite spodnji obrazec in vaše vprašanje bomo posredovali strokovnjakom, ki vam bodo v najkrajšem možnem času odgovorili.

Podatki o vašem podjetju






Želite predstaviti svoj računovodski servis?

Pošljite podatke